12 - meseci potovanj (dasa in bole)

ja res dolgo se nismo javili... zakj nimam pojma... verjento zato ker so se zadeve kar vrstile ena za drugo in nikoli ni bilo dovolj casa da bi vse postorili kaj sele da bi kaj lepega napisali... no sej ga tudi zdej ni ampak si ga mormo vzet se preden pridemo nazaj...

ja res pridemo nazaj... za zmeri.... al pa vsaj za nadalnjih 50 let kot je rekla barbara... hehe no pomoje ne eno ne drugo ne bo cisto 100% drzalzo... pridemo pa sigurno za nedoločen čas... dokler se nam ne pojavi spet kksna butasta ideja da bi sli zivet na kksn drug planet tako kot smo to storili sedaj...

ne vem niti kje naj zacnem ker se ze toliko casa nismo oglasili in ker se je res toliko vmes zgodilo... že vem... bom sel kr po obdobjih ki so jih zaznamovali razlicni obiski...

1. obdobje Avgust
avgusta sta prisla k nam na obisk prva slovenska gosta Dasa in Bole... joj kok je blo lepo... jupi... najprej sta nama prnesla miljon stvari iz zakladnice slovenske kuhinje potem miljon stvari za tamalo in na tone dobre volje...
vse je bilo neverjetno in vse je bilo "kaj pa to??" in kaj pa to da majo to pa to...
najprej smo se malo skupaj presetali (ce enmu tednu ogledov pravis presetali) skozi tokio vidl vse od najbiolj zanimivega do najbolj odklopljenega... in se vsak dan vracali domov da smo se naspali in naslednji dan spet... no potem smo sli skupaj v Nikko za dva dni in tam ugotovili da je japonska ce gres potovat precej bedna v popoldanskih urah dsej smo restavracijo kjer bi se lahko usedli iskali po celem mestu (mimogrede Nikko slovi kot najboilj turisticna destinacija v tokyu poleg mesta samega) ura je bila 5 popoldan in vse je bilo ze zaprto na konc nas je pa hotu en indijc ki je mel edini se odprto restavracijo okol prnest za neko solato ki nam jo je sam ponujov pol je hotu pa se racunat ceprav je nismo narocili... kao nek pogrinjek...

pol sva mela pa midva mal dopusta... da smo se malo odpocili od napornega potovanja z lokalnimi vlaki in sta dasa in bole k sta mela japan rail pass (mimogrede najcenejsi nacin potovanja po japonski, ki stane okoli 200€/teden na osebo) sla cisto na sever pogledat dva noro lepa festivala... en je bil festival ogromnih osvetljenih papirnatih figur in drug je bil festival nošenja 20m visokih lantern na palici... nimam pojam kako se temu rece... bosta ze dasa pa bole povedala...

med tem smo pa mi z nasimi kolegi iz tsukube skovali pan kako jit najceneje v kyoto in pogledat okolico in smo res najdl zelo ugoden nacin vendar zelo zamuden hkrati... nej samo povem za orientacijo da smo potovali do kyota ki jeoddaljen dobrih 600km od tokya dobrih 8ur ali drugace receno 4x tok casa kot sta za isto razdaljo porabila dasa in bole... ker sta onedva sla z shinkansenom mi pa z najpocasnejsimi moznimi vlaki... pa se 8x smo prestopil na poto do tja... sej smo bili res nori da smo si to zbral... no je blo ap tudi 8x ceneje kot voznja z super hitrim (300km/h) vlakcom ki kosta recipisi do kyota slabih 120€ ce ne se vec...

zadnjih deset dni ko sta bila dasa in bostjan se tukaj na japonskem smo torej preziveli v kyotu in v nejgovi okolici... vidl smo vse temple prekolesaril vse torije in pogledal vse v vse vrtove, ki smo si jih zelel in vcasih tud malo manj zele vidt... blo je noro lepo in se bolj noro vroce... zdej ko se spominjam kako vroce je bilo kr svicam ceprov je v sobi 15stopinj... amoak se nismo dali vseen smo okoli lazil kot ta najhujsi popotniki... julija v vozicku midva pa pesaka... in cim prej v najblizjo trgovino ki je mela AC!!!

po pravici povedano smo relativno malo videli glede na to koliko casa smo bili v kyotu ampak smo pa zelo veliko glede na to da mso bili na poti s 7mesecno julijo...

no vmes smo skocil pogledat tudi Naro ki je znana po nepreglednih mnozicah... ne samo ljudi (turistov) ampak tudi srnjadi... ki se prosto sprehajka po parkih okoli ljudi in so res super za gledat dokler jih ne zavohas ali pa zacnes hranit... ker so precej neprijetnega vonja in zelo sebicne in nepotrpezljive zivali kadar so lacne.. saj bi te kr poteptale ce jim ne das vseh piskotov ki jih vidijo... pa te pol kr ornk lahko ugrizneje in da o brcanju in podobno sploh ne govorim... ja super so ko jih gledas z varne razdalje... tele bambiji...

in to nase potovanje nebi bilo pravo potovanje ce nebi sli pogledat se najmogocnejsega gradu na japonskem v Himeji... res prekrasen grad in prekrasna okolica... od mesta nic kar bbi bilo omembe vredno... je pa grad toliko lepsi... potem pa se slavnostno kosilo z jeguljo v zelo lepem ambientu japonskega vrta s pogledom na ribnik in slapek pa za lepa oblikovana drevesa in mah po tleh pa rozice in vse ostalo... to je bilo dozivetje... in pika na i se cajcek ob tortici s pogledom na zen garden... to je bila meditacija...

pol pa na vlak in 12ur voznje nazaj v tsukubo... al je bilo se vec... sej sem ze pozabu ampak ko smo prisli domov po celem veceru fjakanja in pol se celem jutru sta nas doma ze cakala vsa vesela dasa in bole ki tsa jasno spet prisla domov kot bi mignil... vmes sta preletela vse stacune in pobrala vso robo ki sta jo lahko nesla... sej pravim...

kaj pa to... kaj pa to...

potem pa besno pakiranje in odhod na prvi bus in avion nazaj v ljubljano... kok smo ap mi zalovali k sta sla.. se nam je ze zdelo kt da sva doma... doma v sloveniji k sta bila tukaj... pol sta nas pa kr pustila same... no sej smo rabil par minut da smo se pobral nazaj v posteljo in spat do popoldneva ker smo bili tako zbiti od potovanja da smo samo dol padl... pol ko smo pa vstal je blo pa vse tako kot da smo samo sanjali ene lepe sanje... sma skoda k so se koncale...

evo tolk za dons...zdej grem spat... jutr pa naprej...
ker je spet ura 3am...

PS: fotke so pa se v obdelabvi... cakamo navdih da jih pregledamo in selekcioniramo... in brez skrbi to pravim samo za fotke iz kyota... ostalo so ze objavil na moji galeriji