01 - ritz krekerji in voda

Dragi najini!

No pa sva tukaj že en teden. Prvi je vedno najbolj mučen, namreč naselila sva se v eno luštno stanovanje, veliko 40m2, z dvema sobicama, malo kuhinjo, wc-jem in kopalnico z banjo. V eni sobi je tatami, to je soba, ki ima po tleh podlago za spat, druga pa funkcionira kot delovna soba in dnevna soba. To je super, ker lahko delava posebej, če Julija spi. Je pa res da je tukaj montažna gradnja, kar pomeni da kihneš in se strese blok, tko da ni varjante da naju Julija ne bi slišala, če bi bila glasna….

Počasi se bova tudi odpočila od poti (beri: še vedno hodiva kot zombija), tko da sem kr vesela da še nimam predavanj. Sem pa mela orientacijo, kar tu pomeni da te usmerijo katere birokratske zadeve moram poštimat in kaj moram izpolnit da sploh lahko tuki živim….tega pa verjemite mi, ni malo. Tukaj moram skoraj izpolnit obrazec za dovoljenje da sploh obstajam na tem svetu. Najbolj hecno, da pišeš test (s katerim te lahko uvrstijo v ustrezen nivo predavanj) moraš pisat PRED-test, da greš lahko sploh na ta prav TEST. No ja jaz tega nisem naredila in sem bla seveda čudna kt ena prava blondinka iz Evrope. Ena prfoksa se mi je prav smejala v obraz…raje sem tiho, čeprav ne vem kdo je bolj čudn tuki.
Podpisala sem PRISEGO, da bom vestno izpolnjevala zahteve, ki so mi naložene kot študentki, pa zraven seveda sliko…itak, kaj pa mislijo da sem prišla sem piti Sake…no ja, to je šele začetek, ki me bo pripravil na vse kar še pride. Končno po vsakodnevnem teženju sem včeraj dobila certifikat za vizo, tko da bova mogla to zdej uredit na uradu v Tokyu. Najbrž bova tja skočila že ta vikend, pogovarjava se s Tinko (kolegica tukaj), da bi šli skupaj.

Hrana….hja, sej se boste smejal, sam prvi dan ko sva bila tukaj sploh nisva vedla kaj naj jeva. Spodaj imava trgovino Seven Eleven in jaz seveda pošljem Davida, ker sem morala jaz poštimat Julijo. Revež je pršu čist zmeden nazaj…«vse je blo v enih paketkih in nobenga normalnga zajtrka nisem našu…« Tko da je na koncu prinesu Ritz krekerje in 2 litra vode…no pol sem šla pa še jaz…mal bolj je sicer blo, sem kupla tople Mane z mesom, drugi pa sploh ne vem kaj so bli, pa sem si rekla bom že pol zgruntala….no pa je bla v njih neka fižolova pasta, k sploh ni bla podobna fižolu, ampak kt ena sladka masa…no ja kt ena slaba čokolada za zajtrk. No pol sem pa vzela še en zavitek nečesa, ki je blo po mojem svinjsko, vsaj pol se mi je zdel tko k sem probala in so mi to vrgel v neko juho…skratka samo Mani z mesom so bli dobri,poročam torej da sva za prvi zajtrk na japonskem stradala.

Zdej je situacija že mal boljša, dobila sem tutorko kot vsi tujci tu in začela poizvedovat kaj ona tuki je….ja valda…juho pa riž. To je tuki zajtrk…tko da sem se dons sprobala in sama skuhala zajtrk, pravo miso siro juhico, na moj nacin, ker originaln recept še čakam, me je pa Tinka že pohvalila, da je moja pogruntavščina čist Japonska. In ne boste verjel…blo je res dobr….
Miso širo je drgač juhica na rbiji osnovi, notr dajo karkol, ampak na koncu pa vedno miso širo pasto, ki je pravzaprav narejena iz stročnic in v juhico kr paše…no sej to boste še vidl k bova verjetn kr dostkrat pisala o tem….tukaj res vse delajo iz stročnic, riža in rib. To je osnova za vse….
Skratka super za mene k še dojim, vse kar ne smem…..

Tutorka me pobere čez 10 min, da greva urejat birokracijo, tko da bodite lepo in se še beremo….

Se opravičujem vsem, k me klikate sam vedno se ne morem javit, bom pa nadoknadla sam da se mal ustalimo tuki…..

Sayonara
D&J&B