03 - susi tokio in mito

No pa je teden in se malo vec naokoli,

vse zgleda kot po starem ampak vmes se je marsikaj zgodilo, ne vem niti kje naj zacnem, bom najprej prebral kje smo zadnjic ostali, ko je barbara pisala... ce me kdo po skypu vprasa kaj je kaj novega se mi zdi kot da ni nic takega da bi bilo potrebno omenjati, pa vendar ce malo pogledam slike in pobrskam po spominu se marsikaj najde... vse stvari se tako hitro dogajajo da niti ne opazis.

Najprej sem vam še dolzan kratko-dolgega opisa kje sploh zivimo in slike kako to sploh zgleda... zal mi je, da nisem slikal kako je to bilo ko sva se prvi dan vselila. No malo sem ze nakazal z opisom samo dejanskega stanja verjetno nikoli ne bom mogel tako opisato, kot bi ga lahko ce bi vam pokazal slikce... tisti del ki sem ga pa cutil v sebi pa sploh ne... tako vznemirjenje in navdusenje pa presenecenje in miljon vprasanj... od tega kako bomo pa dons jedli, kje bomo spali in podobno... se vedno imam v spominu sliko, ko sem prisel domov iz nakupov... sel sem namrec s tinko in njenim fantom, ki mu je ime takamune, po nove prevleke za posteljnino, in jasno doma nisem niti pogledal kakšne stvari sva dobila, kaj sele da bi zmeril kaksne dimentzije rabiva, tako da sem prinesel domov preveliko prevleko za futon (japonski jogi, ki zgleda kot naš malo debelejši zimski kovter), v trgovini nisem nasel prave dimenzije prevleke za kovtr (to je bilo po obcutku), tako da sva potem uporabila zaveso namesto rjuhe, ker je tocno taksne dimenzije kot je kovter, okna pa so mnogo manjsa in so se zavese vlekle po tleh, in z dvema prevlekama za povšter, ki nista niti priblizno pasali na najin nenormalno velik in en sam povster (sem ga kasneje zmeril 43x120cm)... se dobro da sva za tamalo prinesla vse te stvari s sabo... no naj omenim, da je tisti dan scalo kot pr norcih (lilo kot iz škafa, lai bolje receno imeli smo monsun), temno je bilo k v rogu, toplo pa priblizno tako, kot je pri nas sred decembra... no in ko sem prisel domov iz trgovine z rjuhami sem zagledal v kotu ene sobe barbaro kako kleci zravn starih fotonov previja tamalo in se greje z elektricnim grelnikom, ker je bilo notri v stanovanju 12°C... pocutil pa sem se kot da smo sredi ceste (ker se je vse slisalo v najino skatlco za šibice) in se nimamo kam dati... kot brezdomci ceprav smo vse imeli, samo sestaviti je bilo treba pulze... to stanje je prav tako hitro, kot je prislo, tudi minio in ze naslednji dan smo se vsi trije pocutili kot doma v tem nasem novem stanovanju na japonskem.... pa se soncek je sijal :D

Toale slikca, ki jo vidite je slika nase ulice in desno zgoraj vidite v prvem nadstropju
rdeca vrata najinega stanovanja

Najprej nas novi naslov ce nama bo kdo hotel pisat:

po slovensko
David, Barbara, Julija Kozamernik
room 201
Amakubo 3-14-6
Ibaraki ken
Tsukuba 305-0005
Japan

ali po japonsko
David, Barbara, Julija Kozamernik
room 201
日本茨城県つくば市天久保３丁目１４−６

nasa apartma je oznaena tudi na spodnjem zemljevidu z rumenim placemarkom, zraven pa so tudi nekatere destinacije kamor redno zahajamo... poleg nje pa se nekaj zanimivih točk mesta Tsukuba ki smo jih ze obiskali (verjetno bomo ta zemljevid sproti dopolnjevali)


Prikaži večji zemljevid

naslednjic pa vam se kaj napisem o tem kako izgleda stanovanje in kako smo si ga uredili... pa kaksen je bil prvi izlet po univerzitetnem kampusu z Julijo, kaksna je bila prva japonska vecerja, nekaj malega o univerzitetnih klubih in o prvem izletu v mesto Tsukuba z avtobusom... seveda vse s slikcami... zdej pa k bolj aktualnim temam ki so ze skoraj zastarale...

V soboto smo se malo naspali potem pa smo sli popoldan s tinko in takamunom skupaj na sushi... barbara se je kar cedila od veselja in pricakovanj, ki so se na njeno veliko zeljo tudi uresničila oz skoraj bi lahko govorili o presežkih, tako da če kdo misli da je jedel sushi pri sushimami v ljubljani se moti, tam je lahko jedel samo travo s smrdeco ribo... ker je tukaj tako dobro, da sem se jst, veliki ljubitelj sushija (kar sem dokazal na fantovscini) zacel prisegati na to tradicionalno japonsko hrano... Stari oce takamuna je imel nekoc prodajalno z ribami tako da smo se prepustili njegovim izkusnjam in jedli res izvrsten susi, riba je bilakot putrcek na rizku ki je lahko topel ali hladen, potem nisem niti priblizno vedel da ima riba lahko vec vrst mesa tako kot ga ima tudi krava oz telicek, jasno je tuna tako velika da je to skoraj ociten pojav vendar da je meso lahko tako zelo razlicno... no seveda strokovnjaki to vedo in seveda temu primerno svetujejo... tako recimo vidite na fotki tri susije ki so vsi iz tuninega mesa, vendar je vsak drugacnega okusa in ima drugacen okus in otip, zacutis lahko tudi razliko v strukturi mesa, ki je neverjetna... no tega pri nas ne mores niti v sanjah probati, kaj sele, da bi to lahko dozivel pri eni susimami... no na jedilniku so imeli en miljon vrst rib, ki so cenovno ovrednotene tam od 2$ pa do 8$ vedno pa dobis dve rezinici ali tri rizka pokritega s kosom pravilno n vrsti ribe primerno odrezanega surovega ali pecenega mesa ribe, rakcev lignjev ali cesa podobnega ... skratka zelo smo uzivali in se zdaj ko pomislim na tist susi se mi sline pocedijo... v dveh urah kolikor smo bili tam smo pojedli nekje 5 kroznickov (s po dvema susijema) na osebo in ne boste verjeli od tega sem bil sit se cel dan... no zvecer sem moral se kaj malega pojest ampak to je bilo kar neverjetno... se to, ker smo prisli v restavracijo v casu ko ni bilo toliko obiskovalcev (v nekem trenutku mislim da smo bili celo edini gostje, na koncu pa se je restavracija zafilala tako da nisi imel kje sedeti... ), smo imeli temu primeren specjalni tretma, vsak susi so nam pred nami naredili po narocilu, ni bilo tako da bi imel ze kaj pripravljeno...

NJAM, NJAM, in MLASK

SUŠI JE ZAKON

morate pa vedeti da se susi je samo z morskimi ribami ker je baje sladkovodna riba prevec smrdeca, tako pravijo japonci, lahko pa je tudi mesni susi, recimo danes smo jedli susi s konjskim mesom ampak v neki malo bolj poceni susi restavraciji, kjer vsak kroznik stane 1$ neglede na to kaj je na njem, in ni bil tako zelodober kot ta najin prvi susi ki sem ga ravnokar opisoval... tako da je zelo pomembno kje jes susi!!!

no ce se malo odlepimo od te hrane naj vam povem da po tem ko sva dobila certifikat da barbara lahko studira tukaj celo leto, sva jasno mogla jit po vizo na imigration office ki ni v Tsukubi ampak v Tokyu ali Mitu, oboje kaksni 2 urci iz tsukube z vlakom ali busom... no ker sva mogla pa jit srecat se Mojco ki namaje prinesla v Tokio najine pozabljene in zelo zazeljene stvari sva se odlocila da rajsi skociva v Tokio po stvari v nedeljo in ne rihtava vize takrat in se dobiva z Mojco in da potem med tednom po predavanjih skociva v Mito in urediva vize... zdelo se je pametno in verjetno tudi je bilo ker cez vikend te uradi ne delajo... hehe

Tako sva v nedeljo spakirala kufre in se odpravila v Tokio, velemesto oz metropolo... z jasnim ciljem da vstaneva kar se da zgodaj, recimo ob 8h in greva na vlak najkasneje ob 10h tako sva v Tokiu okoli 11h30, kupiva WEBCAM v najvecjem centru elektronike in sva ob 13h v hotelu od Mojce... oz greva se malo naokoli po mestu in prideva do Slovenske ambasade okoli 15h... ce pa bo se kaj casa ostalo pa narediva se kksno drugo zadevo, recimo greva v kksn park ali pogledava kksno zanimivost tako, kto sva to pocela vcasih (recimo na kitajskem)... vendar tokrat smo bili prvic na teki preizkusnji z Julijo in nisva cisto vedela kaj naju caka... vseeno je malo bolj zahtevno jit z otrokom v tak đumbus kot pa ce gres sam...

Potem pa so se stvari zacele zapletati ena za drugo, najprej nisva vstala dovolj zgodaj, mogla sva jit se po denar na bankomat, jst sem v trenutku pozabil pin svoje BA kartice sem skoraj bil ob kartico, nakar me je barbara resila in je ona dvignila denar, potem sva na sreco se taprav cas prisla na bus do centra Tsukube, ker bi ga sicer cakala se kksno urco ker v nedeljo vozijo bolj predko... kupva tadrage karte za v tokio, nmesto 850YEN je stala 1150YEN (mogla bi namrec kupiti paket 14-ih kart ki veljajo samo cez vikend in ob praznikih za ceno 10-ih) potem sva padla na vlak okoli 11h in prisla v mesto z enourno zamudo... potem je se slo po spominu, in sva takoj nasla trgovino z vso tehniko kar jo lahko kupis na svetu... od mac-a pa do sušilnega stroja...

no potem pa sva po dveh urah lutanja po trgovini (kjer sva se med drugim tudi sama iskala, kr je barbara sla dojit tamalo v lepotilni salon na WCju) odrinla proti slovenski ambasadi, ki sva jo mela oznaceno na zemljevidu od lonelyja (ce se temu kar je v lonley-u lahko rece zemljevid) in sva se jasno zgubila takoj koje bilo mogoce... to da sem tako zalutal se mi se ni zgodilo nikoli v zivljenju... jasno pa nisem bil kriv jst (ane jst sem popoln) :D ampak zemljevid k je bil in je se vedno v ku***.... nej vam razlozim da na japonskem nimajo oznacene vsake ulice z imenom ampak samo ta velike in vse ostalo se imenuje po okrajih in potem tako kot v NY stevilke ulic v eno smer in v drugo smer... tko midva zviva v amakubo 3, ulica 14-6, ampak to jasno nimajo nikjer oznaceno, niti v lonely-u niti na cestah, kaj sele da bi jst znal kej prebrat k je vse v teh grablcah... heheh se bo treba naucit... no vse po cemer bi s lahko orjentiral je oblika cest in sonce, ki ga pa ni bilo nikjer za vidt, vsaj takrat ko sva lutala ne... no potem se je jasno pokazu...

tole je samo tako da si predstavljate kaksna guzva je bila na cesti
in zakaj se je tako enostavno zgubiti

tko da sva zabredla, namesto proti jugu, proti severu... in po urci lutanja v napacno smer in ko sva komaj prehodila vse te ulic nabito polne z ljudmi in nenormalnega hrupa sva ugotovila da greva v napacno smer ker sem slucajno dobil zemljevid v roke od enga japoncka ki dela v garazni hisi in ima na svojem prospektu zemljevid in na njem oznaceno njihovo garazo... tako semo ugotovil da lutamo proti severu in ne proti jugu kot smo hoteli in vse je slo spetna bolje... pol sva a se ene pol urce hodila da sva prsla nazaj do najine izhodiscne tocke in se ene pol urce da sva prisla do slovenske ambasade ki sva jo skoraj spregledala ker sva bila ze tako zmucena od hoje in tamale k je imela vmes skor eno uro pevske vaje (s tem da jo tam nimas kam za odlozit da bi bil mir... sam hrup in trusc in vse polno ljudi ki se pocasi premikajo v svojo smer...) se dobro da naju je mojca opazila, verjetno slisala ker se je tamala drla k jeshar midva pa sva besno iskala kje bi barbara lahko podojila tamalo ....

no pa je bilo vse lepo... sva spoznala veleposlanika in zasedla njihovo glavno rezidenco v pritlicju, oni so se pa besno pripravljali na prihod janse in gospodarske delegacije ki jo je vodila mojca... no vmes sem mojci po navodilih kristofa zrihtal telefona da je lahko sla na internet z njimi in da je bila dosegljiva se kako drugace kot preko notesnika... pol sva midva z barbaro in tamalo skocila neki za jest iskat v trgovino ker mojca ni imela casa v zadnjih nekaj dneh nicpametnega jesti... revca je bila baje cist fertik k je prisla nazaj v ljubljano ... se dobro da je takrat dobila tist topu obrok... no tam sva bila vsega 2 urci k sta minili k da bi mignu, mojca nama je se predala vse stvari ki nama jih je prinesla iz ljubljane (domacice, pa cedevite, pa zacmbe k so kle zlo zenjene, pa meni telefoncek, pa barbari baterijo za notesnik itd....) pol sva pa pocasi odrinla k je bila ura ze 18 in sva mogla pes se pridt nazaj do postaje in pol domov in tokrat brez zgubljanja in brez problemov, razen tega da nisva uspela nic drugega narest v Tokiu razen tega kar sva se v grobem namenila.... no edino kar je bilo omembe vredno je se to da sem na poti do ambasade opazil eno vsaj po mojem znano arhitekturno mojstrovino iz revij... pa mi vi povejte ce je res to to kar sem mislil da je al je to samo neki kar bi rado bilo pa ni... :D

no bom pa sigurno sel se vsaj 10x v Tokio ker je tolk stvari tam za vidt da si niti ne predstavljam ne da bi to zamudil zdej ko sme tukaj!!!
poglejte si tale link pa vam bo vse jasno
ulica znanih arhitektov... Omotesando architecture

Zdej nam je pa ostala samo se ena naloga preden lahko dobimo študentsko izkaznico in preden si lahko kupimo telefon in preden lahko odpremo racun na banki... in to je da dobimo vizo ki nam omogoca da ostanemo najaponskem eno leto!!! in ker ze imamo certifikat s katerim lahko dvignemo vize se hote ali nehote moramo odpravit v nekem doglednem roku v Mito, mesto severno od Tsukube in Tokia. tokrat ze vemo kaj pricakujemo, vsa tak problem kot s tokijem in se moramo ornk pripravit da ne bomo spet zasli iz prave poti... pa sem mi zdi da e nismo nic naucili iz nasih npak, kersmo se vedno sli tja po navodilih "rekala kazala"...

vecer preden smo odrinil v Mito sem moral jit skupaj zaso zgovorno spelo al darjo al kakorkoli ze ji je ime, pomoje se sama ne ve zakaj ni darja in je spela oz kaj je tako lepega na tem imenu... no skupaj sva sla v center Tsukube na avtobusno postajo pogledat kdaj in kje gre vlak za Mito ce gre in ce ne gre kdaj gre avtobus... po eni urci razgledovanja in zbiranja informacij se odpraviva domov in spela ugotovi da ni vec njenega bicikla, k ga je pustila sred parkinga za kolesa (tukaj mas prov parking ki ga placas in ce ga ne dobis listek in ce ga n premaknes ti ga odpelejo - NICHT GUT) no in ker je bilo to na parkingu sva mal sla pogledat ce so ga slucajno kam spravil ker je bil res na sredini glavnega vhoda pa zakljenjen in vse ostalo... bi clovek pricakoval da ce jih moti da ga bojo premaknil tako da ne bo motil pa ga niso in po urci iskanja sva si priznala da verjetno so ji ga res ukradl... pa se njen ni bil ampak od njene tutorce... in to ze drugi v enem tednu, no jst se morem pa pohvalt da zbiram kolesa, vsa kolesa ki lezijo pocesti ker jih nekdo unici in jih potem pusti gniti na dezju poberem in jih popravim ako mamo ze 3 kolesa, dva sta vozna tretji caka na rezervni del kksnega cetrtega bicikla da ga popravim... baje so popravila tukaj tako draga da se ne splaca dat popravit raj nov bicikl kupis... tko da kr lezijo naokoli kolesa ki niso zaklenjena in imajo recimo poceno gumo ali jim je ketna padla dol in podobno...

No pocasi sva le priromala do doma ona pes jst z beciklom, vmes svase dogovorila da ji posodim eno becikleto ker midva ne morva vec kot enega uporabljat, zal z vozickom ne gre... si bm mogu zmislt patent kako priklucit vozicek na kolo da bo funkcioniral pol se bomo pa s kolesi okoli vozili.... jst sem si doma se pogledal kaj vse rabimo za sabo da ne bomo potem prisli tja pa kej ne bomo imeli in preverim na google maps kje to je tocno da ne bomo iskali in kdaj grejo vlaki...

zgleda da imamo vse... naslednji dan barbara konca ob 12h s predavanji in sibnemo do Mita... do tja rabimo slabi dve urci... res najdemo bus ki gre skor izpred bajte pa vse do Tsuchiure kjer morava prestopit na vlak in od tam z vlakom do Mita... vse super mal se zavlece in ura je tri ko ugotovim da sem prejsnji dan prebral da se te uradi uaprejo ob 1530, mi pa se na sredini poti do Mita, upam da bomo prej kot tocni tam... ker pol rabiva 5 minut od postaje od urada ki ga morva se najdt... jeba... prletimo na postajo tocno ob 1528 in midva besno lavfava proti izhodu ostali pa lagano in si misiljo kaj tedva bebca tako hitita sej je konc sihta... ja res bo konc sihta za uradnike na najinem uradu in ce je res potem sva zaston sla v Mito ker tud nimava pojma kaj lahko tuki pocneva druzga kot to po kar sva prisla... no neki bi ze zbluzil... in res lavfava kot nora vn pa do salterja kjer pokazes karto da si placal celo pot... (kot underground) in se pred nama naguzi en stari in neki tezi kontrolorju, midva pa z vozickom ne moreva mimo pri navadnih salterjih k jih je mali miljon... un pa lagano sprasuje... midva pa cepetava ce se bo ze umaknu ker se nama mudi... uni bojo zaprl ... dej ze no... pa se ta drug uradnih zrajta da sva zm tud midva pa da ne morva vn in pocas od naju pogleda karte in z nama caka da bo un opravil kar ima za opravit pred nama... k bi mu glavo odbov... prov pocas se je odplazu... vmes so naju pa vsi tisti k so naju debel gledal kam se nama mudi k sva letela iz vlaka prehitijo... in nama spet delajo guzvo... midva lavfava vn pa po tekocih stengah z vozickom dol in cez most pa do tistga urada... barbara lavfa naprej da bi jih se ustavla ce bojo ze zapiral... prleti v en urad in ju stric pod nos pomoli zemljevid ... pa ne da so se preselil... na sreco ne ... so v naslednji bajti in da mu ni treba razlagat ker ocitno vsak k pride prvic sm v mito to urejat vednopade najprej njemu na vrata... skratka barbara glih pride vn jst pa za njo pocas s tamalo k nisvamogla lavfat... in barbara zbegano gleda kje je zdej to... valda naprej tko k je un reku... gremo naprej nasledna bajta... barbara neki bere tegrablce jst pa ze vidm tablo na bajti se mal naprej imigration office... in sva bla z julijo skor prej tm k barbara... stopmo cez vrata in barbara prva ti ni panike zaprejo ob 16h ... heheh smo mel vec srece k pameti ker ce bi zaprl tko kot v Tokiu ob 1530 bi zamudil za 3 minute in oni tocno kot svajcarska ura zaprejo salter in "nema nas više"... pa prid ko bo odprt jutr... zdele mam se neki za narest, kao... pocistit mizo, pa odnest smeti, pa tko naprej, domov grem pa sele ko bo sla sefica, pred njo ne smem domov, ker bo jezna... tko so nama namrec pred nosom vceri zaprli banko, k sva hotla poloznico placat... oni ne zaklenejo vrat ampak zaprejo saltar tko da tudi ce si pej prsu not v banko kot ob uri ko zapirajo, pa tud ce si v vrsti cakov oni lagano recejo hvala ker ste cakali... pridite jutri spet cakat...
:D

no tokrat smo mel vec srece kot pameti (opet) tko da smo lahko vlozili prosnjo za spremembo turistične vize v studijsko... pol paje bila ura 1630 in uni se kar neki mutijo, midva pa s tamalo cakava da se bo kej zgodil da nama bojo rekl pridta jutr iskat al pa kej tazga... ker sva to itak pricakovala. to so nama namrec rekl kle na faksu da bova mogla jit 2x tja da urediva to z vizo ker sicer ne mores vize dobit direktno na japonskem ampak v maticni drzavi oz kjerkoli izven drzave... pa je bilo vse kar so nama pvedali laž... po priblizno eni uri in 12.000YEN placila za 3 vize so naju poklicali in nama sporocili da so preklicali najino turisticno vizo (upam da ni to kej narobe) in da so uspeli nama nalepit novo studijsko vizo ki bo krasila nase pasporte nadalnih 12 mesecev... no tako je to... pa smo naredil vse v enem susu kljub temu da smo lavfal tja kot utrgani v upanju da ne bojo zaprl ker pol bi pa res lahko se enkrat prisli... ob odhodu pa spet na vlak in domov, do Tsuchiure, kjer bi se dobili s tinko (onadva namrec tam zivita) na vecerji pol pa domov in spat... jasno pa ti spet ni slo tako po maslu kot bi moralo jiti... ta vlak s katerim sva prisla do mita ima v isto smer dve progi in midva sva jasno sla na vlak ki je sel v pravo smer 5 postaj potem pa je zavil iz poti in midva sele na drugi postaji ugotoviva da se peljeva v napacno smer... pa je spet sla ura kot bi mignil in plan z vecerjo se je podru... preden sva dobila vlak nazaj do tja kjer bi morala prestopit je trajal pol ure ampak sva pa vmes skocila v eno noro lepo urejeno in zelo dišečo slaščičarno... kok je blo pa tm lepih stvari... kr ne ves za kaj bi se odlocil od vsega tega kar je bilo na izbiro od tortici do potic pa vse tako lepo aranzirano... no sej slike vec povejo kotmoje nakladanje... jasno pa vse tako drago kot da bi bilo iz zlata... ampak sva vseeno nasla nekaj za svoj zep... dala sva 500YEN za eno čokoladno rezino oz potico al kaj jst vem kaj je to bilo in pa za ocvrte prepecence posute s sladkorjem... kolk je blo to dobro... sploh k cel dan zulis tiste butaste prigrizke in nobene pametne hrane... no pride vlak gremo nazaj in prestopmo za Tsuchiuro nakar se tinka jav da onadva sploh se nista v Tsuchiuri ampak se na faksu tko da sploh ni sans da se dobimo pri njih... no pa sva popokala na bus in ob 2030 sva bil aze doma... vmes sva si privoscila se hrano (take away) iz ene od restavracij pri nasem stanovanju... to je res noro ce mas 10 restavracij v radiu 500m in lahko zberas med indijsko kitajsko japonsko pa nevem kaj se vse... super... smo pojedl in naloga je bila opravljena...

zdej je pa res ze pozno in jst morem jit tud kej spat tko da bom jutri dopolnil tale nas blog se s slikami... ce bo julija kej spala... sicer pa ko bo ...

fajan bodte in se kej beremo ce boste kej pokomentirali...
se mi pa zdi da bo bolje ce midva malo krajse prispevke piseva...
no bomo naredil eno glasovanje pa boste povedal...

no prej sem pozabil omenit da smo vmes uspesno kupili webcam tako da se zdaj lahko celo vidimo ce nas poklikate na skypu...
ce bo sreca dala bom dal pa se na youtube kksn filmcek


lepo ga bodite in se tipkamo
David
DBJ