12 May, 2008

05 - nezemljani v tsukubi

konec praznikov in konec pocitnic, pa zacetek delovnega tedna... SPET... ze petic al sestic... no tokrat vse po planu ampak prejsn teden ej bil pa nepopisno zanimiv poln cakanja in vracanja an isto mesto...

ne boste verjeli zzakaj, barbara se je koncno olocila kater telefon bo imela... vids matjaz se je ze odlocila... no zaenkrat se ej samo odlocila ni ga pa se dobila oz nekako nam se ni uspelo sklenit narocnino pa ceprav smo bili pri SOFTBANKu ze vsaj 4x oz dons bo petic ce ga dobimo vam sporocim in napisem kako je vse skupaj slo v naslednjem sporocilcu...

no zdej mamo pa se miljon enih stvari za obdelat od takrat ko smo koncali... nej vas spomnem da sem prejsn teden objubu slikce za flet... zdej so gor na netu... in si jih lahko pogledate seveda spet ne vse ker mi je zmanjkalo casa... to bo spet naslednjic... in pa koncali smo z zgodbo kako smo dobili vizo... no zdej pa naprej...

to je ze kar dva tedna nazaj... tko da upam da mi spomin se seze tako dalc nazaj... sicer bom pa pogledal po fotkah in sigurno se bo osvezil...

takoj nasledni dan se je barbara pozanmala kje se zdaj lahko registrirava kot tujc v Tsukubi, ker brez tega en mores sklenit zavarovanja in ne mores odpret bancnega rcuna in potem ker nimas tega ne mores bit student in ne mores kupit telefona... spet ista jara kaca ki se ponavlja ze nekaj tednov... skratka napotili so nas na sakura city hall to je ena od mestnih obcin mesta Tsukuba, in ker je danes sreda je kao odprto do 8h zvecer... ja do 20h jst sem mislu da se hecajo pa se ocitno niso... no super pac bova to lahko v enem šusu opravila in to kar takoj naslednji dan po tem ko sva dobila dobila vizo...

no in se odpravimo na izlet ura je bila ze pozna, tam okoli pete in mi pocasi do postaje, se usedemo na isti bus kot je bil tisti ki nas je peljel prejsni dan v Tsuchiuro. hvala bogu da ga ze poznamo in da vemo je pelje tako da ne zapravimo prevec casa s tem in potem ko sedimo na busu in se peljemo mimo centra pristopi en mozakar k nama in rece ce greva na city hall in da sva verjetno prepozna, midva pa vsa pametna da ne da je danes posebn dan ko delajo do 20h in da je odprto...itak se gremo samo registrerat kot vsi nezemljani... tako kot se je tudi on verjetno pred casamo moral saj ni bil pravnic japonec prej jud ali kaj podobnega... no potem nama pove da je pot do tja ce greva pes res ozka in da ne bomo mogli z vozickom... pa ga debelo gledava in si misliva kaj on ve sej sva ze km sla s tem vozickom valda majo kksn navaden plocnik al pa vsaj tolk shojenega terena ob cesti da se bomo lahko sprehodil do nasga city halla... no pol je bilpa se tolk prijazen da nama je povedal kje mora dol iz busa in izstopil par postaj pred nama... nakar se gor nabase miljon srednesolk v kiklcah in vse debelo gledajo juliji in ne da bi se mal umaknile ko smo hotl jit dol one so bile k pribite se kr naprej bulile v tamalo... pol pa sumimasen nisem videla da hocte dol... :D

no komi splezava iz busa ker je bilo res ozko (glih tolk k takrat k sva sal gor sam da ni bilo tolk otrok na njem ko sva sal gor... in se odpraviva na 10min sprehod do obcine... pa cesta se res neki zoza in midva si misliva pa kaj je un sanjal o ozki poti... sej majo cel plocnik pa se malo zravn... bmo ze zmogli... no pol pa prideva do krizisca v katerem samo ravno preckava in nenadoma se plocnik spremeni v ozek plocnik po katerem re ne moreva vec oba v stric hodit... mal je se blatno ob strani ampak se nekako gre... pol pa plocnik izgine in stane samo se ozka pot ki vodi ob cesti, ki je tako prometna kot recimo nemska cesta podnev... ne ob spicah... ampak vsake tolk kksn avto prnori... in midva naprej hodva in si mislva sej ni tako hudo... pol pa kr naenkrat izgine ta potka in tudi plocnika ni vec... in cesta se tudi nevarno oza in vedno bolj na tesno gremo z avtomobili... ce bi bil pes brez vozicka bi se nekako slo ampak z vozickom je pa kr malo nevarno... tko da na pol rijeva po blatu na pol pa po travi ob cesti tako da ne ovirava prometa... in avtomobili mirno svigajo mimo... no kksn se ze nevarno ustavlja in pelje po nasprotnem pasu da se nam kao varno izogne ampak to zato ker ni nobenga nasprot... se se pa s kom srecajo pa kr ustavjo sred ceste kot da je cestna zapora pocakajo da gre un avto nasrot mimo in pol pocasi zapeljejo mimo ceprav je se 2m placa za oba...

pa smo iz ta hujsa vn.. pocasi se je stemnilo in res malo postaja neugodno tale sprehod se je iz enostavnega 10min sprehoda spremenil v uno igrco k igraz zabo in skuas preckat cesto ne da bi se kdo zabil vate... :D in pol izzaovinka pride sef igrce tega nivoja... cesta se tako zoza da se ne morta vec dva avtomobila srecat ne da bi sla res pocas... in povrhu vsega na obeh straneh ograja visoka 2m pa obdelana s ta lepimi belimi kamni ki se zlo pocas oz se sploh ne morjo ocistit ce se kej zaleti vanje... in midva z vozickom... zdej pa upam da ne bo nobenga avta ko bova sla tuki mim... teh 20m bo kr zabavnih... stisneva zobe in piciva da naju kdo ne sreca in glih prideva do konca nakar se usuje en avtobus in za njim cela vrsta avtomobilov... kaksn zegn da jih nisva srecala ker bi sli tezko v stric... :D

pol se pa plocnik razser na ta prvo dimenzijo in midva pocas zacneva razislat ... kako bomo lsi pa nazaj??? k bo noc... pa nobene razsvetljave... no se dobro da smo zdej tuki kjer smo in bova ze pol razmisljala ko bova sla nazaj...

srecno prideva do obcine in res delajo.. kaksna sreca... ze razloziva vse enmu od usluzbencev i naju veselo pricaka za saltarjem nakat nama razlozi da ja to sicer lahko urediva (registracijo) ampak zavarovanja in ostalih potrdil apa zal ne morva vec dons dobit ker un oddelk ki ga v bistvu midva rabiva "alien registration" je namrec ze zaprt in dela samo do 17h, tko da oprostite ker ste zastonj prisli pridite jutri se enkrat po vseh teh poteh kot danes.. :D jeeee kok dobr pa sva mislila da bova vse dons uredila...

pol se pa tamali strga in zacne tult k zmesana in je nic ne ustavi samo se joska... in kaj pa cmo druzga kot da jo mami podoji... se prej pa se zrajtava in vprasava ce kksn bus (k sva ga skor od bliz srecala prej an poti)tuki vozi... JA? sem prav razumel , ja!... hvala bogu... in julija v trenutku neha jokat... kej pa je postaja.... pa naju usluzbenec prijazno pelje do vhodnih vrat neki barbari razlozi po japonsko tko da jst nisem nc razumu in pol kaze z roko vn pa potem z roko nazaj notr v urad ... pa midva vsa zbegana... nc jasno kaj hoce... nakar potem barbara pocasi razvozla da pravi da je zunaj mraz in da naj notri pocakava in da bus pride cez 20 minut... kera prijaznost... pol se pa nama zahvaljuje da sva prisla... in oprvicuje ker nic nismo morali uredit in da mu je res zal da mormo jutru se enkrta pridt...

no super... pocakamo na bus 15 minut gremo nazaj vn in pocasi proti glavni ceti se smo ga razumel da je postaja tam nekje na poti kjer sva videla avtobus... pol pa zagedava bus se ustavva in gledava a sva ga zamudila in morva nazaj v urad cakat na naslednjega ki gre cez 40 minut al bo zavil proti obcini in naju nekje tuki pobral... ugotoviva da ni nobene postaje od njega do naju in da pelje proti nama in proti obcini.. nakar skuziva da je postaja pred vrati obcine in teceva nazaj kot budale skor zamuduiva bus pol pa se vsa zmedena ne znava placat ker je to bus ene druge firme pri kateri placas ko gres gor in ne ko gres dol... una pa noce spelat dokler midva ne placava... midva se pa sprasujeva zakaj ne spelje sej smo vis na busu in po uri bi ze mogl jit naprej... da ne zamududimo na naslednjo postajo... no placamo in se odpeljemo... kok fajn ni treba hodt po tisti zaviti in zki cestici brez osvetljave in plocnika pa se z vozickom in brez odsevnikov... bus nas odpelje do centra pol pa spet cakamo na bus do doma...

naslednji da pa jovo na novo ponovi vajo... s tem da tokrat vemo na ker bus mormo jit ne pa cisto tocno kako in kdaj ta bus vozi... tko da pridemo do centra in izstopimo pol smo pa rabil ene pol ure da smo ugotovil na ker bus mormo in kje ma postajo, spet srcamo unga k nama je reku da je zaprto in da je ful ozka pot... tokrat se samo smeje in si misli svoje... midva pa nazaj in se pozdravimo... kot da se tze sto let poznamo... mu poveva storijo in da cakava na bus... ker jasno pes ne greva vec... no nakar ugotoviva da sva najin bus zamudila za 5 minut in da gre na vsake 60 minut ta bus tako da sva ze kr malo pozna s casom... avtobus bo namrec prisel ob 1645 nama pa zaprejo ob 1730, s tem da sva cakala na postaji od cca 16h... pa pihalo je k da smo na morju in mrzlo k da je sred jeseni ) smo se zavlekl v eno zavetje in cakal na bus ... ura 1650 busa nikjer, midva pa ze malo nestrpna... spet bomo lavfal... al pa sli se enkrat jutr... sam tega ne prosim... mam polno glavo ponavljanja istih poti... a ne mormo narest vsega v enem dnevu tako kot smo to naredil v mitu?? no pa se bus primaj meni nic tebi nic cisto pocasi in odpre vrata pol se pa se zgovarjamo ce je sploh pravi al morva ta druzga pocakat k gre cez 5 minut?? no pa vseen bo taprav... stopmo gor placamo in se peljemo...

in res pridemo do obcine skoraj ob 1625, spet zadnja minuta in lavfamo do salterja tm pa nas pricaka kolega k nam je prejsn vecer vse razlozu o busu pa otem kaj rabiva in kdaj morva pridt in podobno... in prideva do njega pravi kolegici da naju je ze vceri on sprejel in da nej mu pto pomaga zrihtat ker sva bila ze vceri kle in nebi rad da dons predolgo traja... in res ni blo 5 minut oni vse za nas izpolnejo (vse liste smo samo podpisali in jim dali slikce)... to je blo pa ekspres... pol je dal pa se eni za tipkat stvari in smo mel simultano urejene vse papirje za julijo in za naju... res hitro... brez pripomb... smo dobili potrdila in vse izpiske za to da lahko odpremo racun na banki in osnovno zdravstveno zavarovanje in se za tamalo so neki rihtal kar jst nisem razumel... no in je blo vse urejeno v 5ih minutah... medtem je tamala spala... kok fajn... pol se je pa spet zakompliciral... za tamalo sva mogla se uredit neko zadevo ki je ne delajo na tem oddelku ampak zgoraj eno nadstropje vise in oni uredijo zavarovanja... ker pa to ni vec isti oddelek nas spet caka zavlacevanje in neprestano spogledovanje in skomiganje z rameni in kaj cmo narest in podobno... vmes se spet tamali odpelje in morem z njo vn na zrak da se malo umiri...

med tem pa prileti gor ena od usluzbenk ki nama je spodaj pomagala z formularji... ker je ze koncala s sluzbo in nama bi rada pomagala da ne bomo predolgo tukaj... neverjetno prijazni za uradnike so tele japonci... jst umes ze odrinem v pritlicje in na zrak barbara pa skusa to uredit za tamalo... jasno neuspesno ker rabis met bancno kartico da lahko sklenes to zavarovanje... dame ne ... pa bomo mogl jit nazaj se enkrat... kaj ces tako pac je ... tale birokracija tuki vedno zmaga... in majo vedno vse pod kontrolo...

mi pa zopet na bus in domov... na poti pa julija zaspi... ne vem zakaj ampak voznica busa vsakic ko se ustavimo ugasne motor in caka kot da bi vedela da julija spi... potem pa se prizge zelena luc in spet vzge in se odpeljemo... na vsaki postaji pove kje smo in to tako potiho da jo komaj sploh slisis.. spet nevem a zarad tamale.. al kr tako ker pac ma bl svoh glas... ocitno zarad tamale... ko pridemo do koncne postaje se ji vsi zahvalijo preden stopijo iz busain... ocitno je res tako dobra da se ji vsi zahvaljujejo... no pa se se midva in vsa presenecena izstopiva... no naj vam povem da je t nacin kako oni varcujejo z gorivom... potiho pa govorijo zato ker so tako zelo leni... no vsaj moja razlaga je taksna ker noben od japoncev ni ravno poskocen in vsi so nekam zadrzani, ce pa hocejo biti ekstra vljudni pa govorijo z nenormalno visokim in tihim glasom... kr malo cvilijo ... taki pac so te japonci...

no pa smo opisali se eno zgodbo... vmes se jih je pa v tem tednu zgodilo se ene 10 novih tako da res ne vem... verjetno bom moral zaceti pisati bolj po alinejah da bom lahko vse spravil na eno stran in da se ne bo tako zelo vleklo... kot nekateri pravite...

glede na glasovanje pa sem dolg in zanimiv upam da to ni misljena postava.. :E ker to da sem dolg ze vem... in tudi vidim... pa tudi cutim kadar pomivam ali kuham... no se posebaj pa v kopalnici ko se tusiram... k morem pocepnt da lahko sploh tus nad glavo postavim najprej zato kerje strop tako nizek drugic pa zato ker je kabel od tusa tako kratek... :D

no skratka smatram da vam je vsec brat zanimive clanke in da vam je vseeno ce so predolgi... tako da bom zaenkrat ce mi bo zneslo se kaj napisal v tem stilu... sicer pa boste dobili alinejce in si boste sami ob slikah predstavljali kako je bilo...

DBJ
PS na zalost v tem postu ni fotk da bi jih dodal zato vam posiljam pra fotk julije... da boste vidl kako velika je ze nasa punca...





5 comments:

Anonymous said...

Slatkica ko i mama dok je bila mala! Pozdrav od Renate iz Hrvatske!
p.s. Barbara javi mail da ti mogu poslati slike od Mie od Vesne!

Anonymous said...

Barbara in David,
vaše dogodivščine na Japonskem so prav res zanimive. Človek ne ve, kaj bi ko jih bere, a bi se smejal, al bi se jokal. Glede na končen uspešen rezultat je SMEH očitno bolj na mestu, verjamem pa, da vam ni lahko. Take birokracije res ni lahko prenašati. Veliko dobrih živcev vam želim in čim več tako lušnih slikc Julije si še želim videti. Res so ena A s črtico.
P+P babi Mateja

Unknown said...

ooooooooojjjjjjjjjjeeeeeeeeeeejjjjjjjjjjjjjjjj kok je ta mala cukr....
men se meša...ampak ma učke po mamici...uffffffff to bo hard....

ja res je hude dogodivščine se vem dogajajo..pa ker flet...hja človk se vsega navadi...

Prav sprostim se ob vseh teh zapiskih in seminarskih ko grem počekirat kaj novega sta napisal i pol vidim hmmm...ok, vzamem komp grem dol v neta na kavo in čik(sorry david, vem da jih ne maraš...) in berem vašo kolumno familiy in the city...hehe upam da seksata tut kej...sej je vseen če se sliš čez une papirnate stene...

No v glavnem luštn vas je brat...pri meni nič novega...statuc quo...čakam, da me ptič poserje in mi pove kaj nej nardim s temi mandeljci, ki jim jst tut pravim nezemljani...barbi sej veš - moški uni ta drugi zemljani k niso lih tako k me...k ne razumejo slovensko, japonsko, angleško...hmmm kaj pa jezik gluhomenov...to še res nisem poskusla...sicer pa kaj čmo življenje nas na vsakem koraku nekaj novega nauči...ko je čas za move on...je pač čas, da se ne oziramo nazaj...Sam je vse tot tko lepo slišat...pa kaj k je v praksi to bl težko. JKst rajš vegetiram med unimi še vedno nezemljani k so kej "pametnega" napisal in kao morm jst to znat...eno devetko sem fasala prejšn petek...jupije...jupija...

Knjižnica na fdvju je ratala mpoj drugi dom...ful paše za ušesa k je tišina pa noben mi ne mori...tko kot doma. Gorazd postaja obupen...besede ki bolijo se množijo kot mesarske muhe a vesta kaj...tut jokam več ne...me ne gane, ker vem kaj je res in kaj ne...vem, da sem en velik pozitivc in gledam življenje s svetle plati in všeč mi je tko...negativci so pa itak čudna bitja če pa je že nezemljan...uffff pol pa je hard...

Sej mal pretiravam pa skušam vse skupi mal komično predstavt sam sej jemo tako juho kot si jo sami skuhamo...tko, da bom očitno v nadaljnjih časovnih obdobjih ki jih še ne morem definirat, po vsej verjetnosti, lačna....


Nč petek je, dans mam okulista rugla, da pregleda moje učke, kok cilindrov bom mogla začet nosit, ker že mal slab vidm...

Drgač je v ljubljani sonček...jst delam jogo na polno, ker mam skos neke zamenjave...ostajam junija še tle...Gorazd pa piči 4 junija na kanare, ker je za 5 messecev najel bajto tm in gre kajtat.. ne vem, če se mu bom pridružla, je še daleč tisti dan...

lepo se mejte, radi se mejte pa en velik objem iz fdvja za vse tri, čeprav bi tele rokce težko objele vse tri, zato je pa srček dovolj velik da ste skos z mano...

cmok cmok

ABG said...

Pikci pokci,

sej če takole zaklučim vam gre vse prav super, prav iznajdljivi ste, svaka čast!

Fulllll rada prebiram tale vaš blog in vsakič znova me razveselite z lepimi slikcami.

No jaz sem še vedno v velikem iskanju službe in še nisem obupala ;). Vse se zgodi takrat in tako, kot se mora, tako da vem, da me nekje čaka služba,kjer bom dočakala svojo upokojitev in kjer bo vse oh in sploh fajn (če vrjamete) hihihihihihii.

Veliko sreče pri vaših dogodivščinah, pa kar pišite tale vaš blog, kok bo tole Juliji fino brat, ko bo starejša, čist hudo, kr jest sem vesela zanjo ;)

POZDRAVČKE IN POLJUBČKE lepi in srečni družinici Kozamernik , cmokaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Anonymous said...

HUDA ZGODBA. skor sm se usrou umes, k je blo tko napeto. stari do zadnega nism vedu, al bo ta telefon al ne.

drgač si me pa uspešno prepriču, da na japonsko pač NE grem.

razen seveda, če je tam ful velik tega: http://24ur.com/ekskluziv/erotika/foto-erotika-po-japonsko.html

Fabo

Translation to ENG, CRO and JPN

Well i have to apologize to all of our friends who can not red this blog as it is written in Slovenian language... hopefully someday we will have enough time to translate it in to English, Croatian and Japanese, but i doubt about it, as we struggle to get the Slovenian version done at all!!

finally here is the solution
here is the Google translate tool

Nase iskreno opravišilo

to opravicilo je za vse tiste, ki ste ljubitelji lepe slovenske besede, beri knjižne slovenščine, saj v nasem blogu konstantno prihaja do napak ker ne uporabljamo velike zacetnice razen kadar se nam zljubi, ker ne uporabljamo sumnikov in podobnih znakov nad crkami ampak pisemo kar brez njih, ker uporabljamo vejico tako da kamor pac pade pade in ker se velikorat zgodi da narobe natipkamo kksno besedo ali zavestno uporabimo sleng za bolj socno razlago dogajanja tu na japonskem...

tu nas pac nihce ne nadzira zato pa je prislo do taksnih diskrepancij!!!

Še enkrat iskreno opravičilo vsem