09 - Rojstni dan

no rojstni dan...
(to je nadaljevanje clanka 8 - da ne bo en clanek predolg, hihihi)

to je pa zgodba zase... vse kar si lahko zelis za rojstni dan je da zjutraj lahko neomejeno spis in potem ko se zbudis nikamor ne hitis in se pocasi odpravis v mesto kjer gres na filmsko premiero z eminentnimi gosti in to v velemesto tokyo, mesto vele zuranja... no to velezuranje se ni zgodlo se je pa vse ostalo...

najprej sem spal vse do 14h skupaj z julijo v postelji... to je bilo takoooooooo fajn... oba sva bila zmatrana od dolge in naporne noci... julija ker ni mogla do 4h zaspat in je do takrat mucla mamico da jo je crklala... jst sem pa mal delal ampak tudi ne prevec... sam do 6h tko kot je ze utecena navada... ker sicer nikogar ne dobim na net... so vsi blazno zasedeni... no ste vsi blazno zasedeni med sluzbenim casom kar je razumljivo... pa se ne bom pritozeval ker se vseen kr dobr dobivamo...

no potem je pa prisla mamica ze iz faksa in smo se pocasi spakirali in sli vn na kosilo ker ne bomo doma nic kuhali na moj rojstni dan!!!!!!:).. tko da smo sli direkt v menzo:D na ocvrtga piscanca in rizek pa mal solatke in juhico... pol pa s kolesom do centra mesta parkeral nase karjole v parking od shopping mola ker so vsi ostali parkingi ne boste verjeli za placat... ja za kolesa se placa parkirnino tuki ker je koles toliko da jih drugace nimas kam dat tko da majo prov parkirno hiso za kolesa... :) no nebi vedu kolk stane vam pa sporocim ce vas zanima ... jasno ker mi balkanci pa ze ne bomo placevali da parkiramo kolo... tako kot ne placam v ljubljani za avto... vedno se najde kksn frej zastonj parking tud ce je ilegaln... no pa da ne boste mislil da smo mi kle perle, tuki japonci pustijo bicikl kr sred ceste pa ce majo v namenu ga se pobrat al pa ne...

pol je pa se ena zanimiva zgodba o teh japoncih in kolesih... ce majo parking za kolesa pol majo tudi redarje za kolesa ki so narobe parkirana in talajo listke... pol pa ce nisi priden in dobis vec kot en listek ki je kot opozorilo ti lahko kolo tudi odpeljejo s pajkom... no kle majo verjetno kobilce ker pajk je prevelik za kolo... in pol mors vec placat kot za novo kolo da ga dobis iz skladisca koles... jasno vsi pustijo svoja zdelana kolesa raj redarjem pa si za ta dnar kot bi njim placali nova kupijo... tko da so skladisca kr polna... pol pa organizirajo second hand markete kjer ta kolesa pol reciklirajo... oz prodajo naprej... tko kot pri nas naredijo policaji z ukradenimi mamili in avtomobili... hehehe...

no sli smo na tokyjsko premiero ceskega filma o plecniku, ki jo je v sodelovanju s cesko ambasado organiziralo slovensko veleposlanistvo... film je res carski, in bi moral biti obvezno gradivo za vse studente arhitekture v ljubljani in v pragi... no za prago ne vem ampak v ljubljani nam ga niso pokazali kljub temu da je film iz leta 1996 in izredno dobro pokaze mojstrovine plecnika na hradchanih in v ljubljani... naslov filma pa je "Dear Master"

po filmu smo mel se malo diskusije in pa degustacijo za moj rojstni dan s slovenskim sampanjcem in ceskim pivom... jasno sem popil vso srebrno penino ki sem jo lahko dobil v kozarec... pa morem rect da je kr pasalo ker ze dolgo nisem nic takega oz tako dobrega pil ... pomoje od novega leta... pa sej se spodobi da clovek za svoj rojstni dan pije najboljse...

ob kozarckih pa smo med drugim spoznali znanega slovenskega duhovnika jezuita in misionarja ki ze vec kot 50 let zivi in deluje v Tokyu... Vladimir Kos... tudi pesnik in pisatelj... v tokyu znan po tem da ima kar svojo postno stevilko, tako da ce mu zeli kdo pisati... to je naslov:
Tokyo 102-8571

pravi da posta pride ce samo postno stevilko napisete prav... :D
sicer pa je gospod tri dni pred mano praznoval svoj rojstni dan tako da sva skupaj nazdravljala... on z vodo jst z zlahtno kapljico... med drugim nam je razlozu zakaj se japonci zdej ful radi porocajo v katoliskih cerkvah in ne vec tako klasicno japonsko v hotelih... baje da so oni najcenejsi... in baje da je zdej to celo legalno mogoce ce bodoci zakonci pred poroko eno celo uro poslusajo duhovnika ki jim malo razlozi o katoliski veri... no sigurno pa je en od glavnih razlogov za ta trend tudi to da se japonci zelo zgledujejo po americanih... radi bi bili tako kot oni... pol pa se po japonsko skupna slika in vse je bilo krasno... res je prijeten mozakar tale gospod Kos...

med tem pa je julija kot ze receno ocarala vso ostalo publiko tako da jo je kar sam veleposlanik mal okol nosu k je bila tako cortkana in jo predstavil ostalim gostom... ona pa ga je v zahvalo poslinla po celi rami... kar pa on seveda ni opazu ker je bil tako vesel da bo kmalu tudi sam imel tako vnukinjo... :)

no med drugim pa nas je veleposlanik tudi povabil na praznovanje drzavnega praznika na ambasado tako da bo to spet nova zgodbica...




no spet smo bili zadnji, tako da so nas dobesedno cakali da se odplazimo vn iz ambasade ker bi oni radi ze zaprli vrata... pa jih zaradi julije niso mogli... jo je tako zvil da je mogla jest in to TAKOJ, ker drugace nikamor vec ne gre z nami... pa smo jo uslisali... in komi preprical veleposlanika ceske ambasade da nas ne zaklene notr... ker bi pa vseeno se radi spali doma.. ne pa v tako nobl predverju kjer majo boljse kavce in lepse slike in drazje umetnine kot jih mamo mi v apartmaju... pr nas je vse bolj "made in doma" spackano.. :D smo pac mali mcgajverji...

potem smo se pa s tinko in takamunejem odpravili v tokio zurat.. ce se temu lahko tako rece ker smo meli slabo urco da popijemo pijacko ker pol mormo ze naprej da ne zamudimo vlaka za domov... in res smo sli v nek fensi lokal kjer se je sam Hugh Grant enkrat pred kratkim ustavu in neki spil, se sliku z lastnikom in dobil placilo za poziranje... tako da se zdej lastnik hvali z njegovo sliko in s tem privabi stranke... no cene so ble se kr sprejemljive... 25$ za rundo za 4... kaj pa vem... sej je bil rojstni dan... pol pa na izico proti metroju pa pol urce do postaje kjer smo mel vlak za nazaj v tsukubo...

pa se ni vse tako lepo izslo kot smo planirali... tako da smo malo podaljsali rojstni dan... sej smo v nasem stilu zamudili vlak ki je sel tocno kot svajcerska ura iz postaje... mi smo pa se mencali in se sprasevali a bomo prisli z metrojem do postaje pravocasno al ne... no pa smo sli s TT v Tsuchiuro... in to je trajalo se eno urco voznje z vlakom... se dobro da je bil cetrtek ker baje da je v petek cel vlak poln pijancev... pa to dobesedno... ze mi smo mel cel vlak samih zaspancev in ene par pijandur ki so po sluzbi zavili na po-sluzbeno obveznost in so se ga napili tako da so komi stal... no se prej so pa kupil roze za zeno da ne bo jezna ker so spet prsli pijani domov... pa mozakar je komi sedel.. vmes je padu iz svojga zica ene parkrat na sosednjega in pol celo na nasprotnega... kjer je ravno postajo prej se sedela ena gospodicna (ki je med drugim tudi spala)... scena pa taka un bi ji pa z glavo direkt v narocje padu... res bizarna dogodivscina... da ne omenjam kako so bli sprevodniki na koncni postaji prijazni, so ga najprej lepo zbudili mu spakirali roze in ga pospremili na peron... pol se je pa se mal usedu ob najblizjo steno ker mozakar jasno ni znal vec hodit... :D




da ne omenjam tega da je tukaj vse urejeno za invalide ampak invalidi imajo dovoljeno se sprehajat naokoli in se vozit z vlakom samo do 22h (mi smo bili napostaji okoli 24h) ker ob 22h oni lagano ugasnejo lift in noben ne more vec z liftom ne gor ne dol pa miljon steng preden prides na cesto... te so res eni birokrati... ampak ce si invalid verjetno res nimas kej delat tako pozno zunaj ker te mama ne pusti... mors bit ob mraku doma... :D salo na stran... res je tezko bit invalid in se prehodit vse te stenge...

no k smo ze pri bizarnostih... zadnjic ko smo bili v tokyu smo se v Akihabari hotl it slikat na "Penikulo"... to so te avtomati kjer se nalispas pa spedenas pa se gres slikat in pol slikce poceckas z raznimi vzorcki in podobno... skratka nic nebi bilo bizarnega ce nam nebi na vratih rekl da ne mormo notr... IN ZAKAJ NE????!!!!... ker je prepovedan vstop mlajsim od 18 let:O... pa ce prav so se dojencki in v spremstvu starsev... men se je kr obracal od hudga... unmu sem mislu najprej povedat da nej se ne heca pol mi je pa pokazal plakat v japonscini kjer je bilo z rdecim mastnim tiskom izpostavljeno 18... karkoli je prej in potem pisalo nisem razumel ampak vsi ostali ki so znali to prebrat so bili ... aahhaaaaaaa so des... pol mormo pa vn... jst sem pa se hotu mal pogovort pa ni bila nobena od nasih vrlih dam za pogovore... ce tko pise tko je... ma nej poklice menedzerja in se bom z njim zmenu... kako ne morem jit na to neumno penikulo... sej se gremo samo slikat... to pa ja ni tako grozno... pa mu zal nisem znal povedat une so pa ze odkorakale s surlami do tal da kaj bomo pa zdej naredil... dejmo drugo peniculo poiskat... jasno je bi bilo nikjer ... smo jo iskali vsaj 30 minut pol smo pa obupal in smo sli nazaj sklonjenih glav... in smo se pol slikal v skupinah... najprej jst pa punce brez barbare in spele pol pa vse punce brez mene... uni ki smo bili zunaj smo pa julijo pazili... tko da ce ste se sprasevali zakaj nimamo skupne slikce to ni zato ker nebi mogl jit vsi v en avtomat ampak zato ker nas niso gor spustili z julijo ki se nima 18 let...

mater jim tem japoncem... sej bi se bliskal, sam od tega riza res ne postanes mocan...


no nazaj k rojstnemu dnevu...
preden gremo domov smo sli se neki iskat za jest ker od kosila se nismo nic jedli. tko da smo si doma naredil na izi eno vecerjico s pogreto predpripravljeno hrano iz 7/11.... tokrat sem ze vedel kaj lahko pametnega kupim da ne bo cist zanic...

pol smo pa po starem ritualu julijo do 4h uspaval ker je bilo vse tako drugace kot doma... nakar je prisel trenutek resnice tamalo smo mogl se enkrat previt (ze tretjic na tem izletu) in tako nam je zmanjkalo plenic... kaj hoces hujsega kot to da ves da imas samo se eno plenico in se cel dan pred sabo... tamala pa vsaj 3 na dan porabi... ce zelo sparas s previjanjem... :D

no drug dan smo seveda polovico dneva prespal in takoj za zajtrk jedl riz z zelenjavco pa sli pocasi na en sprehod okoli do jezera kjer smo nasli skoljko velikanko... na zalost je bila ze mrtva kksn dan tako da je nismo mogl skuhat za vecerjo... ker velika bi bila dovolj za vse... smo pa potem raje sli v restavracijo...




vmes sem zvedel pa se eno in to je pomoje najbolj bizarna stvar o japonski, sami namrec veste da je japonska najbolj znana po svoji tehnologiji in pa po cesnjah... in jasno vsak normalen slovenec bi pricakoval da ce tok cesen cveti na japonskem morejo met noro veliko tudi cesen za pojest... no pa ste se zelo zelo motili... ne vem zakaj ampak cesne tukaj ne dozorijo v sadje kot ga poznamo pri nas in zaradi katerega hodimo k sosedu rabutat drevesa... tukaj cesne zelo lepo cvetijo in potem ozelenijo in potem listi odpadejo in drugo leto spet cvetijo in ozelenijo in cesenj sploh ni!!!.. no najde se vsake toliko kksna izmalicena cesnja ki sploh nima okusa kot cesnja, je namrec grenka k sam satan in pusca se bolj rdece fleke kot nasa slovenska cesnja... tko da otroci tukaj nimajo veselja rabutat cesenj... kaksna skoda... in potem vse cesnje uvozijo iz amerike... juhu... tako kot meso in vse porocne obrede... :D

jst osebno sem bil tako zelo razocaran nad cesnjami da bi sel najraje kar domov... ker sem se ze cel cas spraseval kdaj bomo pa cesne sli naberat tko kot kolesa... :( no ce je to vse kar zmorejo pol so pa res bogi...




ko pa je takamune koncal s svojimi pripravami za sluzbo pa smo se odpravil kupt plenice in po dolgi japonski diskusiji (vse zelo potihem in spokojno)... skoraj brez besed kaj bi sli jest in kam in kaj je najbolje... koncno sprejeli odlocitev da gremo na unagi...

to je se ena izmed mnogih specialitet japonske... po slovensko bi se temu reklo jegulja... nisem pa cisto siguren katere vrste, baje da japonske... za jegulje je znacilno predvsem to da se parijo v morski vodi in potem odplavajo v sladke vode in tam prezivijo odraslo obdobje svojega zivljenja... baje da so tukaj znane tudi po tem da se vsake toliko casa odpravijo kolovratit tudi po kopnem kar je precej nenavadno za ribo kot je jegulja... no jegulja je na japonskem in verjetno po celem svetu prav tako vse bolj redka predvsem zaradi problemov kot je ogrevanje ozracja in posledicno vode kjer te zivali zivijo... no ampak to ni razlog da so jegulje ali unagi tako zelo cenjene ribe in temu primerno tudi drage tukaj na japonskem... japonci jih radi jejo zato ker naj bi te pozivile po tako napornih in vrocih poletnih dneh... obstaja celo dan ko se je jegulje... ne me vprasat kdaj, ker zame je bil to kr rojstni dan... no skor...

bilo je res zelo romanticno to potovanje do restavracije... restavracija je namrec sredi nasadov oz polj kjer gojijo lokvanje... ja tiste zelene liste z belimi cvetovi ki plavajo na blejskem jezeru... ja tuki jih gojijo in tudi jejo... je se seveda gomolj ki je nekako taksne oblike kot krompir notri pa ima votle prekatke tako da ce ga prerezes pocez se naredi ful lep rozicast vzorcek... no cena ni zanemarljiva, en gomolj 800Y v trgovini... no in smo se peljali po teh nasadih polnih lokvanjev na levi in na desni strani ceste potem pa v daljavi na manjsem hribcku stara vasica s starimi japonskimi hiskami v sivi barvi in soncek je ze zahajal tako da je bilo res lepo, pocutil sem se kot da bi se vozil ob solinah v piranskem zalivu le da je bilo to mnogo vecje in vasica precej drugacna od piranske kolibe za solinarje... no v tej vasici pa zelo skrita unagi restavracija... kdo bi si mislil da bo tako lepo... in ce bi jo iskal je tudi po naklucju nebi nasel... se tezje pa bi zanjo zvedel ker baje da jo poznajo samo lokalci kot zelo dobro restavracijo...




notri pa vse v klasicnem japonskem stilu soba s tatamiji po tleh... vrata in okna z lesenimi lajsticami in s papernatimi polnili vse tako zelo tiho in prijetno... res smo meli tudi sreco da smo bili tam malo pred vsemi ostalimi in smo bili prvi gostje tist vecer... ko smo pojedli pa je bila restavracija ze polna gostov, ki so kar prihajali in odhajali... oni mal hitrej to jejo in ne uzivajo tok kot mi... :D




no meni je sila preprost, mas dve velikosti unagija, tak za 1500Y in malo vecji za 2000Y pol pa se prazeni rakci in pivo... to je vse kar ponujajo... vzamemo 4 porcije cenejsega unagija, ene rakce in cakamo... vsi polni pricakovanja kaj bo tokrat ta cudno draga jed?? a bo bolje kot sushi al bom sit od tega kar sem narocil????... vmes nam takamune razlozi da te jegulje ubijejo in pripravijo tik preden ti jo serverajo... in minuto za tem gospodinja ze nosi neke kroznicke... sem mislu da bo samo pripravila pogrinke nakar na mizo zlozi ene cudne skatle s pokrovom k so zgledala kot ene skrinjice zelo dragocenimo vsebino pa par kroznickov z zelenjavco in en kroznik z rakci... pol pa jst ze hocem rect kdaj pa dobimo ribo in vidm med tem tinko ki odpira skatlo in not neke rjavo zapecene in z omakco polite cudne zadeve... nakar mi potegne verjetno je to unagi in res...




ta jegulja je tako mehka da vam ne znam povedat in ma res nek zelo specificen okus, malo je sladka malo je slana in malo se je cutilo neke omakce k ne vem a je bla soja al kaj... ampak blo je res bozansko kar topilo se je v ustih, zravn pa ta njihov japonski rizek ki je tudi cisto drugacen od nasega riza (zlata polja)... poleg tega pa se lokvanji in sveza zelenjavca... lokvanj je pa zgodba zase.. tako zelo pase zravn te ribe da kr ne morem verjet... v bistvu je hrustljav kot korencek ampak bolj mehak, okus pa ima zelo mil kot krompir al kej podobnega... potem pa oni dajo gor samo se kis in je zadeva tako dobra da joj... no pa kaj bi vam govoru sej mores probat pa ves kako je... lahko pa tuki na siroko razpredamo kaj je in kaj ni pa na koncu vsak po svoje okusi...

in nej vam povem ta riba je pomoje zlo bliz ce ne celo na istem nivoju kot tale sushi tukaj... ce prides na japonsko moras tudi to probat... ker pri nas tega itak ne mores dobit ne narocit in ne uvozt... kot prvo nimajo teh japonskih jegulj k se plazijo po kopnem, pol pa se ne znajo tega tako pripravit kot to pripravijo tukaj...

in se ena skrivnost baje da ribe kljub temu pripravijo ze zjutraj ker traja zelo dolgo da jih pripravijo tako da nismo uspeli videti nobene zive jegulje kljub temu da sem si to neznasnko zelel...

no in to je bilo to od nasega izleta za moja rojstna dva dneva... TT sta nas potem peljala nazaj v Tsukubo, mene do koles in sem potem oba kolesa peljal do doma, barbaro pa julijo in z avtom do apartmaja kjer sem jih po hitri voznji cez 10 minut nasel med vrati ko so se ze nekaj casa poslavljali pa jim nikakor ni uspelo da bi se poslovili... tko da smo pol se ene 20 minut mal kramljali... in tako je bila ura 20.00 mi smo se pa samo ulegl v posteljo in vsi skupaj zaspali... ker smo bili tako fertik od teh par dni da smo si mogl mal odpocit...

naslednji dan al dan za tem sej ne vem, ker gre vse tako hitro mi je pa moja zvesta zena za rojstni dan skuhala pravo evropejsko japonsko kosilo... kolicinsko evropejsko in pripravljeno po japonskih idejah... navdih je namrec dobila v knjigcah (15 knjigc z recepti) ki sva jih kupila pred kksnim mesecem in je notri vse razlozeno v treh enostavnih korakih ona pa je dodala se malo svoje izvirnosti in truda in mi pripravila res lepo in okusno vecerjo... mesek v zenfu in sezamu jasno ni smel manjkat, pa japonsko zelje z jajckom in zacimbami pa rizek in specialiteta pokuhani sparglji oviti v prsut in vse to je bilo res tako bozansko dobro da bi kr zajokal od hudga... je pa moja draga zena komi docakala tole vecerjo, ker je hotla se preden sva se slikala vse pojest... sm jo komi nazaj drzal... vse za fotko... :)




verjetno ste tudi vi ze malo utrujeni od branja k je res tolk napisanga... cene drugega pa vsaj malo lacni...jst sem kr zmatran od tega tipkanja... upam da vi vsaj 10x hitrej preberete kot jst tipkam ker cene ne vem kako sploh lahko to preberete... :D

Ja se to vsem ki ste mi poslali cestitke za RD se tudi takole javno iskreno zahvaljujem in upam da se bo vsaj pol od tega kar ste mi zazeleli uresnicilo pa bo...
:)

Vsi trije vas lepo pozdravljamo in vam klicemo na svidenje!!
DBJ